PRVA EVROPSKA KONFERENCA O ZGODOVINI MLADINSKEGA DELA IN MLADINSKE POLITIKE in PRVA EVROPSKA KONVENCIJA MLADINSKEGA DELA 26.07.2010 09:52
V začetku julija smo sodelovali na 1. Evropski konferenci o zgodovini mladinskega dela in mladinske politike ter na 1. Evropski konvenciji mladinskega dela v mestu Ghent v Belgiji. S tem dogodkom je Belgija začela svoje predsedovanje Evropski uniji. S to potezo je izgledalo, da je končno ena evropska država v okviru svojega predsedovanja, dala velik pomen mladim, mladinskim delavcem in mladinskemu delu.
Na konferenci smo se preko predstavitev in delavnic odlično spoznali z zgodovino mladinskega dela v Belgiji. Dojeli smo njeno razsežnosti in njen pomen za mlade. V glavi so se mi skozi celo konferenco pletla vprašanja »Kakšna je zgodovina mladinskega dela v Sloveniji? Ali lahko v njej še obravnavamo mladinski aktivizem v okviru Zveze socialistične mladine Slovenije – ZSMS, pred novo-nastalo državo? Ali se je zgodovina slovenskega mladinskega dela začela s tranzitnim obdobjem v devedesetih, z velikim porastom nevladnih organizacij, mladinskih centrov, mladinskih organizacij? Kakšno vlogo imajo taborniki, kakšno skavti? Kaj je sploh mladinsko delo? Je to socialno delo, socialno pedagoško delo? Je mladinsko delo to, da se igraš z mladimi ali je to, da jim daš glas in moč?»
Kolegica iz Madžarske je pomagala z odgovori, ko je razložila, da je socialno delo, državno opredeljeno delo, ki skrbi za socialni minimum preživetja posameznika, socialno pedagoško delo pa delo s »problematičnimi« mladimi, razlago pa je zaključila z mislijo P. Lauritzena, da je mladinsko delo tisto delo, ki daje priložnost mladim, da si oblikujejo prihodnost. Mladinsko delo ni nekaj fiksnega, mladinsko delo se spreminja glede na potrebe mladih.
Spet nov razmislek. Zakaj so v naših družbah socialni delavci, policija in učitelji stalnica? Zakaj smo mladinski delavci začasni? Kdaj bomo profesionalizirali poklic mladinskega delavca? Ali ga sploh hočemo formalizirati?
Veliko smo razglabljali, prispevali, delili poglede in izkušnje ter na koncu drugega dogodka oblikovali Deklaracijo prve evropske konvencije mladinskega dela. V dokument smo vključili naše želje in pričakovanja, da bi bili slišani, financirani, formalizirani in da bi mladi imeli priložnost oblikovanja prihodnosti s pomočjo mladinskega dela in mladinskih delavcev.
Zanimiv pogled na srečanje je podal ameriški raziskovalec dr. Hansen, ki nam je kot zunanji opazovalec povedal, da so v ZDA mladi, ljudje do 18 leta. V Evropi jih tretiramo do 35 leta. Le zakaj? Mladi in odrasli bi morali imeti enako pozicijo v družbi. Ali jih ne mogoče prav s to starostno mejo marginaliziramo in jih dajemo v neenakovreden polažaj odraslim? Ali je to način za zagotavljanje socialnega miru? Izpostavil je še, da se moramo zavedati, da bo posledica profesionalizacije in formalizacije mladinskega dela predpisala kakovost mladinskih storitev. Si bomo upali podpisati pod poklic mladinski delavec?
Naj zaključimo utrinke pomembnega dogodka s prispodobo »Pistacija efekt« in dela z mladimi, govornika Tiffanya, ki smo jo vsi navdušeno sprejeli. Predstavljajte si, kupimo vrečko pistacij in že vemo, da bomo večino pistacij v njej z lahkoto odprli in pojedli, nekaj pa jih bo ostalo še trmasto zaprtih. Nekateri uporabijo različne načine, da jih odprejo in pojejo, drugi pa se odločijo, da se z njimi ne bodo ukvarjali in jih pustijo v vrečki, ki roma v smeti ali počaka na nekoga drugega.
Vprašanje, ki se mi je porodilo na koncu je bilo: »Kako bo na deklaracijo vplival »Pistacijo efekt«?
Bomo poskrbeli, da uresničimo deklaracijo ali bo to samo še en dokument v čakalni vrsti, da ga evropski politiki sprejmejo ali zavržejo?
Več tem: http://www.youth-eutrio.be |