Zakaj bi storili danes, to kar lahko opravimo jutri?

Oziroma, zakaj odlašamo pomembne delovne (in osebne) naloge in ali se odlašanja lahko odvadimo?

Odlašanje (ali prokrastinacija, zavlačevanje) je opredeljeno kot pojav, kjer posameznik odlaša s svojimi nalogami, ki so mu pomembne. Zaradi različni vzrokov spremeni svoje prednostne naloge in odloži naloge, ki terjajo dokončanje. To navadno pomeni, da odlašamo tudi z dolgoročnimi nagradami (zadovoljstvo ob končanem delu, sprostitev urnika po velikem projektu, ...) ker nas zamotijo kratkotrajne skušnjave (kava s sodelavci, pregled socialnih omrežij, osebni klici, ...). In čeprav o odlašanju govorimo predvsem znotraj okvirom delovnih okolij, se ga lahko poslužujemo tudi v družinskem in osebnem življenju. Pogosto se zgodi tudi, da želimo svoje osebne naloge dokončati med delovnim časom in obratno. 

Kaj pa je v ozadju vedenja prelaganja nujnih ali manj prijetnih nalog in zakaj jih tako pogosto odlašamo do zadnjega trenutka?

Eden glavnih dejavnikov odlašanja je princip užitka. Želimo se izogniti negativnih čustvom in preložiti opravila, ki za nas predstavljajo stres. Tudi delovna klima, ki spodbuja tezo, da bo delo pod pritiskom uspešnejše ima navadno obraten učinek in odlašanje zgolj spodbuja. Schraw, Wadkis in Oalfson so predlagali tri kriterije, na podlagi katerih lahko neko vedenje označimo za odlašanje. Vedenje mora biti:

  • kontraproduktivno
  • nepotrebno in 
  • zavlačevalno.

Zakaj je odlašanje lahko nevarno?

Ker vodi do stresa, občutka krivde in krize s časom. Dodatno breme, ki ga odlašanje prinaša pa je še realna izguba produktivnosti in socialno neodobravanje zaradi pomankanja odgovornosti in neizvrševanja svojih obvez. Vsi občutki, ki odlašanje le še podaljšajo in vodijo v začaran krog. Sicer mnogi raziskovalci poudarjajo, da je odlašanje do neke mere normalno, a lahko hitro postane ovira, ko začne ovirati normalno funkcioniranje. Istočasno je odlašanje lahko koristen način ugotavljanja, kaj je za nas pomembno, saj je odlašanje redkejše pri nalogah ali aktivnostih, ki jih visoko cenimo.

Kakšen tip odlašanja uporabljamo?

Amy Tran je psihologinja, ki je pri sovjem delu prepoznala štiri glavne tipe odlašanja.

Prvi je "dovolj časa za vse". Posamezniki, pri katerih prevladuje ta tip:

  • ne prioritizirajo delovnih nalog, ki nimajo rokov,
  • verjamejo, da so učinkoviti, če delajo pod pritiskom,
  • pogosto precenijo svoj čas in koliko časa potrebujejo, da opravijo delovno nalogo in
  • potrebujejo roke, da sploh začnejo opravljati naloge.

Drugi tip je "perfekcionist". Posamezniki s tem tipom odlašanja:

  • povezujejo svojo lastno vrednost z (delovnim) uspehom, 
  • si postavljajo nerealistična pričakovanja in so nato preobremenjeni s stresom
  • vedno rečejo "ja" in si naložijo preveč obveznosti in
  • odlašajo zato, da lahko krivijo odlašanje (nisem imel_a dovolj časa) namesto lastne vrednosti (nisem dobro opravil_a naloge), v primeru, da bi dobili negativno povratno informacijo.

Tretji tip je "zabavni" zavlačevalec. Te osebe:

  • se težko uprejo motnjam,
  • jim je dolgčas neznosen,
  • prioritizirajo zabavo pred delom in
  • se bojijo, da bodo zamudili priložnosti (strah pred zamudo; angl. fear of missing out - FOMO).

Četrti tip odlašanja pa so "anksiozni" zavlačevalci. Te posamezniki:

  • se bojijo napak, nazadovanja, negativne povratne informacije in se zato izogibajo delovnih nalog,
  • jih skrbi, da bo končni rezultat njihovega dela slab,
  • pretirano opišejo napor delovnih nalog (tudi preprosto delovno nalogo opišejo, kot zelo naporno in usodno) in 
  • jih stalno skrbi, da delajo narobe.

V katerem tipu se najdete?

 

Viri:

Akhtar, S. in Malik, M. F. (2016). Effect of Boredom and Flexible Work Practices on the Relationship of WFC with Procrastination and Affective Commitment: Mediation of Non-Work-Related Presenteeism. Global Journal of Flexible Systems Management, Vol. 17(4), str. 343-356.

Schraw, G., Wadkind, T. in Olasfon, L. (2007). Doing the things we do: A grounded theory of academic procrastination. Journal of Educational Psychology, 99.

Tran, A. (2021). Four types of prorastinatiors by @doodlewellnes.