Ali izobraževalne organizacije potrebujemo boljšo tehnologijo ali spremembo razmišljanja?

Po letu šolanja na daljavo in delavnic preko spleta smo dodobra spoznali stališča mladinskih organizacij do tehnologije in njene uporabe za izobraževalne namene. Za nekatere se ni spremenilo veliko, saj tehnologijo in digitalna orodja že uporabljajo, spet drugim je epidemija in z njo spremenjena oblika dela predstavljala velik izziv. Katera orodja uporabljamo največ in kaj so njihove glavne slabosti ter kako jih še vedno lahko obrnemo sebi v prid?

Uporaba tehnologije za izboljšanje učenja je neverjetno vznemerljiva ideja. Hibridno učenja in učenja na daljvo sta bila mogoča predvsem zaradi obstoja tehnologije in številnih digitalnih orodij, ki so naše delo olajšala ter nadgradila. Toda v praksi smo ugotovili, da so slovenske šole in tudi številne mladinske organizacije nepripravljene na delo v digitalnem svetu. Kljub številni ponudbi v glavnem uporabljamo le nekaj najbolj priljubljenih orodij, tudi te pa pogosto zgolj za olajšanje delovnega procesa in ne za povečanje globine znanja, urjenja sposobnosti kritičnega mišljenja ali urjenja radovednosti.

Socialni mediji in splet

Spletna mesta in družabni mediji omogočajo mladim raziskovanje, izobraževalcem pa poleg tradicionalnega učnega materiala tudi delitev digitalnih virov in vzpostavitev novih oblik komunikacije. Mladi lahko dostopajo do poljudnih inznanstvenih blogov, podcastov, internetnih predavanj in oddaj, videoposnetkov in priročnikov. Tu pa se pojavi izziv:

Internet ponuja ogromno količino dejstev, podatkov in informacij, do kateih mladi potrebujejo doselden dostop. Pomembno je razlikovati in mladim predstaviti, da na internetu ne pridobivajo novega znanja ali modrosti ampka zgolj infomracije. In tu se šele začne. Te informacije morajo kritično ovrednotiti in povezati v smiselno celoto. Tudi varnost in zasebnost mladih predstavlja izziv. Zato je ključno združevanje tradicionalnih in progresivnih učnih praks in izobraževalnih modelov ter varna uporaba družbenih medijev in digitalnih učnih orodij.

Sistemi za upravljanje učenja

Opredelitev sistema za upravljanje učenja se skozi leta spreminja. kot se spreminja tudi funkcija in delovanje teh sistemov. Danes je verjetno najpogostejši sistem za upravljanje učenja Google Učilnica. Omogoča takojšen dostop do informacij in virov, ki so pogosto obogateni z večpredstavnostjo. Kaj je izzvi teh orodij:

Izobraževalci pogosto nimamo časa, znanja ali sredstev za uporabo teh orodij za ustvarjanje prepričljivih učnih izkušenj za mlade. Zato se pogosto zatekamo k znanim praksam in preverjenim metodam in oblikam dela. Če želimo smiselno izkoristiti tehnologijo, moramo učne in procesne načrte že v osnovi zasnovati tako, da tesno sodelujejo z nenehno razijajočim se sistemom za upravljanje učenja.

Aplikacije, pametne table, klikerji

Če danes pametne table najdemo v vsaki drugi učilnici, lahko mladinski delavci poročamo, da mobilne in druge aplikacije uporabimo na vsaki drugi delavnici. A vprašanje je zakaj? Da mladim ponudimo bolj raznolike platforme za delo z novimi idejami? Da jih motiviramo? Ali ker nam omogočajo zbiranje podatkov v realenm času, kar ne le prihrani čas, ampak tudi bolj kritilčno ponuja mladim takojšnje povratne informacije. Ali ta orodja in aplikacije imajo smisel?

Čeprav so bile ti pred 10 leti napredne, je danes (po večini) večino njihovih funkcij mogoče ponoviti s pametnimi telefoni in tabličnimi računalniki. Poraja pa se tudi vprašanje namena uporabe digitalnih orodij. Jih v svoje delo vključujemo, ker delujejo ali zgolj, kr nočemo biti tisti mladinski delavec, ki "še vedno" hodi po šolah in mladinskih centrih z zvrhano vrečo papirja, pisal in igralnih materialov. In ali je s tem sploh kaj narobe?

Morda je na tem mestu prikladna misel britanskega strokovnjaka za izobraževanja Iana Gilberta, ki poudaru, da je "tehnologija samoorodje, pomembno je, kaj z njo storimo". In če učni proces ne zna izkoristiti vseh prednosti tehnologije ali pa mladi poročajo, da jim v dani obliki uporabe ne koristi, potem njena uporaba nima smisla.

Vprašajmo se:

  • Koliko tehnologije uporabiti v izobraževalnem procesu?
  • Katero tehnologijo uporabiti in kako?
  • Kaj od izobraževalnega procesa pričakujemo in ali nam tehnologija lahko pomaga pri naših cilih?
  • Kako si pomagati, če se čutimo premalo kvalificirani za uporabo tehnologije?
  • Kaj vse to pomeni v praksi?
  • Kaj je mnenje in kaj so potrebe naših mladih?

 

VIRA

  • Časoris: Ian Gilbert o uporabi tehnologije v šoli
  • Teach Thought: 5 Common Uses of Technology In The Classroom And The Problem With Each