KAKO OBDRŽATI DOBRE NAVADE, KI SMO JIH ŽE OSVOJILI?

Če ste med karanteno redno telovadili, kuhali zdrave obroke in prebirali knjige so se te navade z vstopom nazaj v normalo pri mnogih ponovno izgubile. A obstajajo bližnjice in metode, s katerimi jih lahko za redno vnesemo nazaj v svoje življenje.

Pandemija Covid-19 je spomladi v naša življenja vpeljala nov način bivanja, izobraževanja, druženja in dela. A transformacija naših življenj še ni dokončana. Stari dnevni obredi se izravnavajo, njihova mesta pa zavzemajo novi rituali. Morda del dela še danes opravljate na daljavo, več časa preživljate v kuhinji, ponovno obiskujete gostinske obrate, se udeležujete kulturnih prireditev ali ste redno športno aktivni.

Profesorica psihologije iz Univerze v Južni Kaliforniji, Wendy Wood, je v svoji zadnji knjigi "Dobre navade, slabe navade" iz leta 2019 napisala: "Velike življenjske spremembe so stresni časi, polni negotovosti,..., istočasno nas osvobajajo prakticiranja novih vedenj brez vmešavanja ustaljenih znakov in naših običajnih odzivov nanje. Prekinitev vsakdanje rutine nas sili k razmišljanju. S spretnimi novimi odločitvami ravnamo na nove načine - takšne, ki lahko delujejo bolje.

Zakaj so naše navade pomembne?

Navade so pomembne, ker ne motivirajo zgolj naših vedenj, ampak igrajo pomembno vlogo tudi pri strukturiranju naših misli. V težkih časih lahko prav zdrave navade predstavljajo tolažbo in oporo ter nas ženejo naprej. Kako torej ohraniti nove, dobre navade danes, ko ponovno vstopamo v svet po zastojih zaradi pandemije? Znanost žal pravi, da se jih bomo morali ponovno naučiti. W. Wood opozarja, da so navade »počasi oblikovane sledi spomina, ki propadejo zelo počasi«. Ko se torej vrnemo v isti ritem in znan kontekst se hitro aktivirajo naše stare navade, ki nato tekmujejo z novimi navadami, ki smo jih pridobili v času karantene (ali pa počitnic in dopusta na primer). A obstaja dobra novica! Poznamo strategije, ki nam lahko pomagajo, da se novih (dobrih) navad znova priučimo in jih obdržimo v svojem vsakdanu.

Upoštevaj, kaj zate deluje in kaj ne.

Pomembno je, da se zavedamo, kaj nas motivira, da lahko kasneje svojo motivacijo ustrezno hranimo. Gabriele Oettingen, profesorica psihologije na Univerzi v New Yorku, predlaga samoizpraševanje o tem, kaj bo zate najbolj koristno in sicer preko štirih korakov: (1) želja; (2) cilj, (3) ovira; (4) plan. Poziva nas, da si zastavimo željo in vizualiziramo njen (pozitivni) rezultat, kot tudi morebitne ovire za njeno dosego. Recimo stare, škodljive navade. Če željo in cilj vnaprej doživimo v naših mislih, bomo bolje razumeli ali se res ujema z našimi potrebami, hkrati pa bomo tudi bolj pripravljeni na morebitne ovire, saj bomo že v mislih izdelali možne rešitve zanje.

Olajšaj si delo!

Zavedanje o tem, kaj je delovalo in kaj ni nam omogoča, da svoje okolje opremimo in organiziramo na način, ki krepi in ne spodpokava naših novih dejavnosti. Navade se opirajo na ponavljanje, zato si karseda olajšaj njihovo ponovitev, Če želiš oditi na jutranji tek, si opremo pripravi večer prej. Če želiš spremeniti svoj urnik spanja, ugasni vsaj polovico svetil v svoji sobi že uro pred spanjem in si dovoli uporabo telefona in podobnih napraj zgolj, če stojiš.

Vključi želeno navado v svojo rutino

Dodajanje novih navad med obstoječu rutino nas lahko spodbudi, da ponavljamo in vzdržujemo vrsto vedenj. Jutranji in večerni obredi so navadno najbolj robustni. Poskusi nove navade umestiti v ta obdobja. Nekateri v koledar oziroma planer vpišejo termine zase, da se še dodatno spodbudijo in namenijo čas samemu sebi.

Neguj skupnosti, ki si jih zgradil_a.

Ljudje vedno iščemo resničen občutek povezanosti, pri čemer so lahko virtualne skupnosti enako močne kot srečanje v živo. Ustvarjene skupnosti, ki so nam pomagale med karanteno, lahko še naprej igrajo pomembno vlogo v našem življenju in nam pomagajo pri vzdrževanju naših (dobrih) navad. Tako pri nagrajevanju lastnega vedenja kot pri sprejemanju odgovornosti za naše vedenje. Pozorni moramo biti zgolj, da se ne primerjamo z drugimi, predvsem pa ne preko objav na socialnih medijih.

Dovolimo si čas za prilagajane in ostanimo realni.

Morda ne bomo vsak dan kuhali, bili športno aktivni, si popolno umili roke, prebrali dodaten članek, šli predčasno v posteljo in s tem ni nič narobe.  Če se počutimo utrujeni ali preobremenjeni poskusimo najprej znižati naše cilje in ostanimo realni glede tega, kaj lahko storimo, kako in do kdaj. Ne potrebuješ napisati celotnega pisma svojemu dopisovalcu, lahko pa mu pošlješ kratko sporočilo. Ni nujno, da tečeš vsako jutro, poskusiš pa lahko vsaj 3x na teden. Ne potrebuješ prebrati celotne dodatne literature za izpit, izberi zgolj knjigo, ki zajema največ uporabnih znanj zate.

Vstop nazaj, v čas pred pandemijo, bo izzval naše novonastale navade. V prihodnosti bodo morda videti nekoliko drugače kot v obdobju izolacije in bodo tudi v resnici drugačne. Toda nadaljevanje urnika pred pandemijo ni edina potencialna ovira. Čeprav je navada po svoji naravi fiksno vedenje, moramo biti še naprej prilagodljivi, da jo lahko ohranimo, saj se okoliščine, ki jih obdajajo, spreminjajo. Študija iz leta 2015, ki jo je napisal dr. Cushman, je ugotovila, da navade v bistvu pomagajo pri načrtovanju doseganja cilja, četudi je pot do tja vsakič malo drugačna. Ne glede kaj smo doživeli med karanteno, se bo naša rutina spet spremenila, čemur bo sledi novo obdobje prilagajanja. Bodimo sočutni sami s seboj ob prehodu v drugo novo normalo.

VIR: Cusumano, K. (2020). How to Keep Good Habits Post-Lockdown, New York Times