Ko se na TiPovej!-u z našim mladimi pogovarjamo o njihovih kariernih poteh, pogosto ne govorimo več o prihodnji zaposlitvi, ampak se pogovarjamo o njihovi zaposljivosti nasploh. Pomembna postaja gradnja osebne blagovne znamke in ustrezna predstavitev sebe na trgu dela. Vsakdanja opravila prevzemajo stroji in tehnologija, posamezniki pa svojo pozornost in čas vse bolj usmerjamo v samospoznavanje in plemenitenje človeškega potenciala. Poudarja se edinstvenost in individualnost slehernega posameznika, a se istočasno opozarja na pomembnost gradnje socialnih skupnosti in timov. Vse močneje osmišljamo spremembe v družbi in svetu ter se odzivamo na hitre spremembe vsakdana, pri čemer nas pred izgorelostjo in stresom branijo kompetence, kot so fleksibilnost, odprost, ažurnost, samoiniciatinost, predvidevanje, aktivno reševanje problemov, odpornost in obvladovanje ter ustvarjanje novih, učnih poti v prihodnosti.
V okviru letošnjih Erasmus dni (#Erasmusdays2020) smo organizirali interaktivno okroglo mizo, kjer smo skupaj z mladimi naslavljali temo prihodnosti učenja, dela in gradnje kariere. Spodbudili smo jih k:
- delitvi osebnih izkušenj neformalnega učenja,
- jih povabili k pripovedovanju o svojih lastnih učnih, družbenih in poklicnih poteh ter
- skupaj z njimi raziskovali kako bodo omenjene poti izgledale v prihodnosti in ali smo na to prihodnost sploh pripravljeni.
Kaj so bile glavne ugotovitve virtualnega omizja?
1. PRIPRAVLJENOST NA PRIHODNOST
Slovenska mladina se zaveda pomena medgeneracijskega in medkulturnega sodelovanja. Sami se pogosto srečujejo z obratnim mentorstvom, kjer mladi mentorirajo in učijo starejše generacije, ali pa medkulturnih učenjem, saj se krog skupinskega učenja vedno pogosteje širi izven meja lokalnega okolja. Poudarjajo pomen digitalne pismenosti in opozarjajo, da le-ta prekaša nivo znanja IKT in drugih digitalnih orodij, ki jih spoznamo med procesom formalnega izobraževanja.
Generalno gledano menijo, da večina mladih ni pripravljena na svet in kompetence prihodnosti. Še vedno jih zadržujejo omejujoča prepričanja predhodnjih generacij, ki narekujejo predvidljiv tok življenja (npr. šola, fakulteta, služba, poroka, hiša,...), ki pa mu v današnjem spremenljivem in (ne)varnem okolju mladi ne morejo več slediti. Pogosto tudi verjamejo napačnim prepričanjem, da so vse njihove odločitve dokončne in determinirane. Udeleženci okrogle mize so zato združno poudarili vlogo in pomen poguma. Poguma za tveganje, delanje napak in sledenje svojim sanjam.
Prav tako opažajo manko priznavanja neformalnih izobraževalnih programov (mladinske organizacije, kulturne ustanove, zagonska podjetja, usposabljanje na delu,...), kjer prav tako pridobivajo (ključne) življenjske kompetence. Menijo, da so mnoge omenjene organizacije in oblike izobraževanj med velikim številom mladih še vedno nepoznane. Najdejo jih zgolj aktivni posamezniki, ki samostojno raziskujejo in iščejo dodatne učne priložnosti. Sami pa poudarjajo, da so jim prav udeležbe na neformalnih izobraževanjih pogosto koristile pri delodajalcih in odločevalcih, ki so njihova dodatna usposabljanja cenili in priznali.
2. KOMPETENCE PRIHODNOSTI
Udeleženci ugotavljajo, da je spoprijateljevanje s stroji neizogibno dejstvo. Postajamo vse bolj informacijska in tehnološko razvita družba, zato lahko ta potencial izkoristimo in našo pozornost usmerjamo nazaj k sočloveku, skupnostim in timom. Pomen povezovanja za (so)oblikovanje rešitev na akutne izzive sveta je ključnega pomena.
Vsi udeleženci so bili mnenja, da bo potrebno ponovno osmisliti svet okoli nas in področja, katerim posvečamo največ pozornosti (tudi sredstev). Vsakodnevno srečevenje s številnimi informacijami pa nakazuje tudi potrebo po kritičnem razmišljanju in logični umestitvi teh informacij.
Glede na možnosti in priložnosti v svetu udeleženci menijo, da si mladi še vedno ne upajo tvegati. Premalo zaupajo vase in se preveč ozirajo na mnenja drugih. Udeleženci menijo, da večina njihovih vrstnikov ni dovolj radovedna ali pripravljena zapustiti svoje cone udobja. Mnogi zgolj čakajo, da jim priložnosti ponudijo drugi in ne uvidijo, da si jih lahko ustvarijo sami.
3. ARHETIPI PRIHODNOSTI
Udeleženci okrogle mize zaznavajo potrebo in mesto po večjem samozavedanju v prihodnosti. Menijo, da je "poznavanje samega sebe in zavedanje sebe ključno za vzpostavljanje in vzdrževanje dobrih odnosov". Vse bolj se vidijo tudi kot globalne državljane, ki vplivajo na širšo družbo in delijo svoje znanje s celim svetov. Zavedajo se davka, ki ga ritem današnjega življenja zaračunava planetu in opozarjajo, da bosta ponovna uporaba in zavestno kupovanje v prihodnosti postala nuja in ne več zgolj vrlina. Istočasno razlikujejo med pasivnim aktivizmom in aktivnim vpeljevanjem sprememb in poudarjajo, da bi mladi lahko bili še bolj aktivni. Vsi udeleženci se označujejo za praktične futuriste, ki se ažurno prilagajajo razmeram v svetu in so pozitivno naravnani k vstopu v novo resničnost in tudi druge vabijo, da na spremembe, ki nam pretijo gledajo kot izziv. Izziv, ki ga skupaj, kot skupnost lahko premagamo.
Če vas zanima več o metodologiji Global Youth Skills, katere orodja smo koristili med debato, si lahko ogledate spletno stran Inštituta za prihodnost: www.iftf.org/globalyouthskills/
