Že poldrugi mesec živimo izredne razmere. Šola, kot jo poznamo, ne obstaja. Otroci in mladi se učimo v svoji sobi, športno vzgojo prakticiramo pred foteljem, odmor se izvaja v kuhinji. Pri nekaterih poteka celo vse v istem prostoru. Sedežni red ne velja več, naš levi in desni sosed sta brat ali sestra. Spremenil se je tudi naš prosti čas in kako ga preživljamo. Večina interesnih dejavnosti se odvija na spletu. Obiskujemo digitalne mladinske centre, pouk kitare poteka preko aplikacije »zoom«, s prijatelji se srečujemo na občasnih sprehodih, nekateri z masko, drugi brez.
Kako vse te spremembe vplivajo na naše šolsko delo?
Če smo se imeli težave s koncentracijo v šoli, je vzdrževanje le-te doma še napornejše. Vsak gib, zvok ali podoba nam vse preveč hitro odvzame pozornost. Samostojno učenje brez razlage učitelja ni enostavno. Odmorov ni, ali pa so nekonsistentni. Po celotedenskem individualnem učenju se med vikendom težko spodbudimo, da bi dodatno utrjevali novo snov. Ker hitimo, delamo vse več napak, kar pa v nas morda vzbuja občutek, da nismo dovolj kompetentni.
Zveni znano? Predlagamo rešitev.
Obstaja kar nekaj preprostih trikov, veščin oziroma prilagoditev, ki jih že jutri lahko uporabimo pri svojem učenju. Razdelimo jih lahko na tri področja: (1) Primerna prilagodite prostora za delo; (2) Postopnost dela in skrb za motivacijo; (3) Uporaba primernih tehnik učenja.
Prilagoditev prostora ali »Kaj potrebujem, da se lahko začnem učiti?«
Naš PROSTOR učenja naj bo urejen, moteče dejavnike odstranimo. Miza je prazna. Prav tako naj učenje poteka vedno na istem mestu, odmore pa preživljajmo drugje. Telefon in druge digitalne naprave naj bodo za čas učenja ugasnjene. DRŽA TELESA naj bo karseda prijetna, a primerna. Sedimo za mizo, noge so na tleh, hrbtenica je zravnana. DELO naj poteka dopoldne, ko je naša glava še sveža. Priročno je, da si izdelamo URNIK učenja, ki naj bo smiseln, a dovolj prijazen, da ob koncu dneva ne pademo v posteljo. Poleg delovnih obveznosti planirajmo tudi odmore, prostočasne dejavnosti, čas za prijatelje, in podobno.
Postopno napredovanje ali »Praktični primeri za vsakdanjo rabo«
Spremembe se ne bodo zgodile takoj. A moramo vztrajati. Verjetno bo trajalo vsaj teden ali dva, da bomo opazili napredek pri učenju in gotovo vsaj mesec dni, da se bomo novega načina dela privadili. To je povsem normalno. Naši možgani prejmejo vsako minuto na tisoče informacij in včasih težko ločimo, katere so najpomembnejše. Na začetku bomo potrebovali več časa, pri tem pa bodimo pozorni, da: Na VPRAŠANJA odgovarjamo postopoma in se ne prehitevamo, uporabljamo morebitne VAJE SPREDOTOČANJA, ter v učbenikih prikrijemo dodatna besedila, da se lažje osredotočimo zgolj na ključne informacije, si določimo REALNE in časovno omejene CILJE učenja za vsak predmet posebej, NAGRAJUJEMO svoj trud in vztrajnost in ne zgolj izboljšanja ocen ter planiramo REDNE ODMORE, ki naj bodo aktivni in smiselni. To pomeni, da izbiramo aktivnosti, ki sproščajo nas in naše možgane.
Tehnike učenja ali »Kako izboljšati svoje pomnjenje?«
Obstajajo številne tehnike učenja, ki nam pomagajo izboljšati naše bralne sposobnosti, uporabiti gibanje, kot metodo učenja in še več. Katere priporočamo na TiPovej-ju in kako jih izvajati, si lahko prebereš v spletnem priročniku »KAJ DOGAJA – UČNE TEŽAVE«. Ko pa imaš občutek, da si vedno bolj utrujen_a, ti zmanjkuje pozornosti in razmišljaš o vsem drugem, razen delu za šolo, lahko s preprosto vajo »TUKAJ IN ZDAJ« spodbudiš svojo pozornost, da se spet vrne k stvari. S kratkimi vprašanji (Na primer: Prepoznaj tri rdeče stvari v prostoru; Osredotoči se na tri oddaljene zvoke, ki jih trenutno slišiš; Naštej tri predmete v svoji okolici, ki so vroči) boš svojo pozornost preusmeril_a na svoja čutila, v aktualen prostor, se zbudil_a iz zasanjanosti ter se lažje vrnil_a k delu.
VIR: Spletni priročnik Zavoda TiPovej »KAJ DOGAJA – UČNE TEŽAVE«
