KDAJ NAJ BI SE ČUTILI KOMPETENTNE?

Predstavljajte si, da morate nujno na operacijo srčne zaklopke – gotovo ni dvoma, da si želite, da vas operira kirurg, ki je usposobljen na svojem področju, drži? Takisto bi lahko rekli tudi za ostale storitve oz. poklice pa najsi gre za voznike avtobusa, učitelje ali kuharje.

Ker v zadnjem času veliko govorimo o usposobljenih ali kompetentnih posameznikih, se utegne napačno zazdeti, da gre za pojem, ki se šele uveljavlja, a je ta v javnosti navzoč že od sedemdesetih let naprej. 

In kdo je bil t. i. "začetnik" uveljavljanja tega pojma?

Ameriški psiholog David McClelland, ki je deloval na kadrovskem področju, se je v sedemdesetih letih 20. stoletja pričel zavzemati, da bi izbira zaposlenih temeljila na merjenju kompetentnosti in ne inteligentnosti kadra - slednja namreč predstavlja nespremenljiv kazalnik mentalne zmožnosti, na katerega po avtorju ni mogoče vplivati. Kompetence, na drugi strani, naj bi predstavljale naučljivo znanje in veščine. 

Izraz competenc (lat.) slovenimo kot kompetenco ali zmožnost, ki pomeni prvič - biti za nekaj primeren, pristojen in drugič - biti zmožen nekaj opraviti. Zanimivo je, da lahko pri besedah "kompetitivnost" in "kompetenca" zasledimo enak koren (com-peto), kjer peto pomeni kaj doseči, hiteti, potegovati se oz. tekmovati za nekaj. A tukaj se definicije kompetenc ne končajo - četudi, kot smo omenili, pojem ni noviteta, še vedno ne obstaja soglasje o njegovem pomenu. Različni avtorji so ravno zaradi delovanje pojma kot eldorado besede, ki ima vrsto konotacij in pomenov (ki ustreza določeni struji, ki je na oblasti), kritični do uveljavljanja tega koncepta v vsakdan (še posebej v izobraževanje) posameznika. Menijo, da se koncept pod pretvezo zagotavljanja kakovostnega izobraževanja in pridobivanja znanja zlorablja za potrebe uveljavljanja partikularnih, predvsem ekonomskih interesov. 

Potrebno je biti pazljiv in razumeti, da stvari ne gre gledati enoznačno, pri čemer se moramo vselej opirati na kontekst, v katerem o določenem pojavu govorimo. 

Kompetence kot izhodišče kariernega in profesionalnega razvoja

Če se osredotočimo na področje izobraževanja, lahko kompetence razumemo v treh ozirih: kot kurikularni koncept, kot globalno-izobraževalni koncept in kot izhodišče kariernega in profesionalnega razvoja. Zadnjemu se bomo posvetili podrobneje. Kdaj naj bi se torej čutili dovolj kompetentne za opravljanje določene dejavnosti? Je to že med izobraževanjem, po njegovem zaključku ali po kilometrih pridobljenih izkušenj? Vrhunsko strokovno znanje naj ne bi bilo dovolj, saj moramo poleg profesionalnega razvoja skrbeti tudi za socialni in osebnostni razvoj. Povedano drugače: poleg zmožnosti usvajanja spretnosti in pridobivanja znanja, mora posameznik razviti pozitiven odnos do sodelovanja s kolegi ter pri tem skrbeti še za refleksijo in (samo)evalvacijo. 

Vsekakor po zaključku izobraževanja razvoj kompetenc posameznika še ni zaključen: o tem priča tudi znana klasifikacija Dreyfusa in Dreyfusa, ki uvajata več faz od "začetnika" do "strokovnjaka". Takole pravita.

  1. faza - ZAČETNIK, kjer individuum prepozna različna dejstva, vzorce in nedvoumna pravila.
  2. faza - VIŠJI ZAČETNIK, kjer posameznik razume medsebojno vplivanje vzorcev.
  3. faza - KOMPETENTNI AKTER, ki prepozna, razume in je zmožen zaključevanja pomembnejših situacij.
  4. faza - IZURJENI PROFESIONALEC, ki preko spomina sproži načrte in hipoteze ter intuitivno prikliče zapletena dejstva in celotno razume podobnosti. 
  5. faza - STROKOVNJAK, kjer sposobnost postane del posameznikove osebnosti in ta ve, kaj storiti v neki situaciji ter povsem intuitivno prepoznava problematične situacije. 

Profesionalni razvoj moramo potemtakem razumeti širše, saj se ta z izobraževanjem prične, zaključi pa šele ob upokojitvi.

Zaključek stopnje izobraževanja kot vstopnica v nadaljnje pridobivanje znanja

Če povzamemo, znanje, ki ga pridobimo, težko "vržemo čez ramo" in ga razumemo kot balast. Kompetence moramo razumeti kot celostno in vseživljenjsko učenje, saj gre za to, da kot posameznik ostaneš radoveden, si pripravljen slišati novo mnenje. Konec izobraževanja lahko tako razumemo kot vstopnico v nadaljnje učenje, a pojavi se vprašanja, kaj je merilo za prehod faz in kdo določi, kdaj smo zares kompetentni.  

 

Vir: Fajs, T. (2021). Ocena študentk pedagogike o pričakovanih in pridobljenih kompetencah. Magistrsko delo. Filozofska fakulteta: Oddelek za pedagogiko in andragogiko. 

Avtorica: Tina Fajs, zunanja sodelavka Zavod TiPovej! in mlada ambasadorka platforme Ljubljana mesto učenja.