REŠITEV ZA NAJVEČJI IZZIV 21. STOLETJA JE KROF???

Glavni izziv človeštva v 21. stoletju je zadovoljiti (temeljne) potrebe vseh posameznikov, v okvirih zmožnosti našega planeta. Z drugimi besedami, zagotoviti moramo, da nihče ne zaostaja za življenjskimi potrebami (do hrane, vode, stanovanja, zdravstvene oskrbe, političnega glasu, pd.), hkrati pa zagotoviti, da skupaj ne presežemo pritiska na zemeljske sisteme za podporo življenju, od katerih smo v osnovi odvisni. To so na primer stabilno podnebje, rodovitna tla in zaščitni ozonski plašč. Model »kroj ekonomije« upošteva socialne in planetarne meje in igrivo- resno pristopa k oblikovanju tega izziva in predstavlja kompas za človeški napredek.

Kaj je krof ekonomija?

Predstavljajte si (ameriški) krof, okrogel, z luknjo v sredini. Njegovo sredico predstavljajo vsi viri, ki jih človeštvo potrebuje. Sredica je območje, kjer ljudje nimajo osnovnih virov za življenje - v luknji krofa ni dovolj hrane, vode, zdravstvene oskrbe, izobraževalnih programov, življenjskih prostorov, bivališč, vsega, kar ljudje potrebujemo za normalno življenje. Zato si želimo priti v obroč našega krofa, kjer je osnovnih dobrin za vse dovolj. A to moramo doseči, brez da bi presegli zunanji obroč kroga – meje naših dobrin. Cilj krof ekonomije je torej zadovoljiti potrebe vseh ljudi, znotraj kapacitet našega planeta.

Socialne in planetarne meje

Zgornja meja okolja, zunanji obroč našega kroga, je sestavljena iz devetih planetarnih meja, nad katerimi leži nesprejemljiva degradacija okolja in morebitne prelomne točke v zemeljskih sistemih. Dvanajst dimenzij socialne osnove izhaja iz mednarodno dogovorjenih minimalnih soclialnih standardov, kot so jih svetovne vlade opredelile v ciljih trajnostnega razvoja leta 2015. Med socialnimi in planetarnimi mejami leži okolju varen in družbeno pravičen prostor, v katerem človeštvo lahko uspeva.

Ali dosegamo svojo tarčo razvoja?

Izziv krof ekonomije ni enostaven, saj trenutno bilijoni ljudi nimajo dostopa do temeljnih dobrin istočasno pa že presegamo zunanje meje zmogljivosti našega planeta na štirih glavnih področjih:

  • podnebne spremembe
  • izguba biotske raznovrstnosti
  • konverzija naravnih zemljišč
  • pretirana raba umetnih gnojil

Zato je pred nami dolgo potovanje, brez primere, v katerem bomo vsem posameznikom zagotovili osnovne človekove pravice in zagotovili njihove osnovne potrebe, na način, da bomo naše delovanje vrnili nazaj v zmogljivostne okvirje planeta – kar nam še nikoli ni uspelo! Ključna koraka sta transformacija industrije, kot jo poznamo in finančni trg, ki aktivno investira v ta izziv – krof ekonomijo.

Avtorica modela, Kate Raworth tudi poudari, da smo vsi postali države v razvoju. Nobena država ne more več trditi, da je razvita, ker ravno zahodne razvite države množično pretiravajo z ogljičnim odtisom, porabo vode, izčrpavanjem zemlje in naravnih virov ter vedno večjim številom prebivalstva, ki mu niso zagotovljene osnovne potrebe za normalno življenje. Namesto, da se države in podjetja sprašujejo in delujejo po modelu »naredimo, kar se izplača zdaj«, morajo napredovati do miselnosti »nosimo odgovornost in naredimo svoj delež« ali še bolje začeti z »znanstveno utemeljenimi cilji razvoja« podjetij in ekonomije in nato meriti še višje!

Dobro oglaševanje ali poslanstvo?

Avtorica modela poroča o jasnem kontrastu med dvema tipoma podjetij in posameznikov. Prva skupina na trajnostni program gledajo kot na dodaten strošek, žrtev ali pogosto tudi kot zgolj na promocijsko orodje. Druga skupina pa h programu trajnosti pristopa na popolnoma drugačen način. Nanj gledajo kot na svoj razlog za obstoj, svoje poslanstvo in priložnost. Zaradi svojega načina razmišljanja so začeli transformirati poslovne modele, modele distribucij in ustvarjajo nove poslovne priložnosti, potrebujejo pa finančno podporo za prihodnost, ki jo soustvarjajo – za vse nas.

Kaj lahko storim jaz?

Za začetek je dovolj, da začneš razmišljati kot ekonomist 21. stoletja, še posebno v 7 ključnih točkah:

  • Spremeni svoj cilji: ne višji GDP ampak KROF ekonomija.
  • Poglej širše: Ne samooskrbni trg ampak vgrajeno gospodarstvo (angl. embedded economy).
  • Človeška narava: Prehod iz racionalnega ekonomskega posameznika v socialne prilagodljive ljudi.
  • Spoznavanje družbenih sistemov: Iz mehanskih ravnovesij v dinamično kompleksnost.
  • Oblikovanje distribucije: Rast se bo uravnala sama – distributivno že od samega začetka.
  • Ustvarjaj za regeneracijo: Rast se bo uravnala sama – raje že v osnovi oblikujemo regenerativne sisteme.
  • Agnostičen pogled na rast: Namesto odvisnosti od rasti, raje agnostičen pristop do rasti.

LITERATURA

Avtorica: Urška Česnik