V svojem predavanju Joanne Davila opozori, da »ljudje morda vemo, kako zdrav odnos zgleda, toda večina nas nima pojma, kako ga ustvariti – in nihče nas ne nauči, kako to sploh storiti«. Zato je skupaj s svojimi kolegi raziskovala vedenje, ki ga poimenuje romantična kompetenca. Sama jo opiše kot sposobnost prilagodljivega delovanja v vseh vidikih odnosov, vključno s sposobnostjo ugotoviti, kaj potrebujemo, najdbo prave osebe za nas in izgradnjo zdravega odnosa oziroma izhoda iz nezdravih«. Ampak koliko ljudi resnično ve, kaj storiti za ustvarjanje zdravega odnosa? In ali je to veščina, ki se je lahko naučimo, preden je prepozno?
Vpogled, vzajemnost in čustvena regulacija
Romantično kompetenco sestavljajo tri ključne veščine: Vpogled, vzajemnost in čustvena regulacija.
Vpogled zajema našo zavedanje in razumevanje sebe. Pomaga nam ugotoviti, kdo smo mi sami, kaj potrebujemo in česa si želimo ter zakaj počnemo določene stvari. Dober primer vpogleda je situacija, v kateri smo slabe volje in se prepiramo s svojim partnerjem dokler ne ugotovimo, da v resnici nismo jezni na našega partnerja, ampak smo pod stresom, ker nas čaka velika količina dela v šoli, ali pa smo imeli slab dan v službi. In to kar v resnici potrebujemo je počitek in relaksacija ne pa izliv svoje slabe volje na partnerja. Vpogled nam lahko pomaga tudi pri spoznavanju našega partnerja. Recimo, da partner zamudi na zmenek. Z vpogledom bomo vedeli zakaj. Njegova zamuda nima veze z nami ali našim odnosom, je zgolj njegova/njena značilnost. Vpogled nam pomaga tudi pri učenju iz svojih napak in drugačno ravnaje v prihodnosti. Morda spoznamo, da se prehitro zaljubimo in smo zato hitro razočarani. Naslednjič bomo bolj pozorni, nov odnos pa bomo razvijali počasneje.
Vzajemnost predstavlja zavedanje, da imata oba partnerja v odnosu svoje potrebe in da so pomembne potrebe obeh, ne zgolj potrebe enega partnerja. Veščina vzajemnosti nam pomaga tudi pri predstavitvi svojih potreb in želja jasno in direktno, kar poveča možnosti, da bodo uslišane. Recimo, da se moramo udeležiti družinskega srečanja, za katerega vemo, da bo stresno. Z razvito veščino vzajemnosti lahko partnerja direktno prosimo, da sprosti svoj urnik in nam pridruži, saj bo njegova prisotnost ublažila morebitne občutek tesnobe. Vzajemnost nam pomaga pri izpolnjevanju potreb svojega partnerja. Recimo, da vaša partnerka rada vsako jutro odide na jutranji tek. Z veščino vzajemnosti, boste lažje razumeli, da ta dejavnost pripomore k njenemu dobremu počutju tekom dneva, četudi bi raje videli, da jutro preživi doma z vami. Pri odločitvah, ki se tičejo vašega odnosa boste lažje upoštevali potrebe obeh partnerjev. Vzemimo primer izjemne priložnosti študija v tujini, ki predstavlja uresničitev vaših sanj, a bo pomenila daljšo separacijo. Upoštevajoč vzajemnost boste partnerju lahko razložili, da vam omenjena priložnost pomeni veliko, a se zavedate, vpliva separacije na vajin odnos. Zato boste partnerju obljubili, da si boste rezervirali čas zanj/zanjo in skrbeli za redne stike, s čimer bo partner_ka lažje podprl_a vašo odločitev.
Čustvena regulacija pomeni smiselno regulacijo lastnih čustev, v odgovor na dogodke v vašem razmerju. Pomaga vam ohraniti mirno kri in vzdrževati perspektivo glede dogodkov v vašem odnosu. Pomaga vam pri toleriranju negativnih čustev in skrbi, da ne boste reagirali impulzivno. Kot primer si predstavljamo, čakanje, da partner odgovori na naše sporočilo. Telefon primete v roke vsaki 2 sekundi, postajate vedno bolj nervozni. S čustveno regulacijo se lahko umirite, umaknete telefon, saj veste, da bo partner odgovoril, ko bo lahko, vi pa se medtem lahko osredotočite na druge naloge. Veliko lažje boste vzdrževali tudi samospoštovanje in zavezanost za lastne potrebe tudi, ko se v vašem odnosu dogajale slabe stvari. Če se s partnerjem na primer razidete boste vedeli, da so občutki žalosti in samote normalni ter bodo s časom minili.
Kako nam te veščine pomagajo v praksi?
Raziskave avtorice so pokazale, da so mladostnice (13-14 let), ki so bile bolj romantično kompetentne, v svojih odnosih bolj varne, čutile so bližino svojih odnosov, niso se bale zavrnitve. Poročale so tudi o manj znakih depresivnosti, poročale so o dobrem duševnem zdravju in bile bolj pozitivne. Pogosteje so se vključevale v normativne romantične aktivnosti za njihovo starost (npr. zmenki, objemanje, spogledovanje,…) in redkeje v netipične romantične aktivnosti za njihovo starost (npr. (pre)zgodnji spolni odnosi). Podobni rezultati so se pokazali tudi pri mladih odraslih (18-25 let). Tisti z višje izraženo romantično kompetenco se v svojih odnosih počutijo varne in poročajo o sprejemanju pametnejših in zavestnih odločitev ter skrbi zase, če zaznavajo, da njihovo razmerje ni zdravo. Poročali so tudi o uspešnejšem iskanju in nudenju podpore svojim partnerjem ter bili na splošno v svojih odnosih srečnejši.
Zakaj je učenje romantične kompetence pomembno?
Romantična kompetentnost v mladih letih se povezuje z večjim in bolj prilagodljivim delovanjem v medosebnih odnosih ter z višjim blagostanjem. Zato je pomembno, da se skupaj z našimi mladimi učimo, kako ustvariti in vzdrževati zdrave odnose. Mladim moramo ponuditi prostor v katerem lahko varno odkrivajo, česa si želijo in kaj potrebujejo v svojih odnosih, da bodo lahko sprejemali dobre odločitve in gradili ter uporabljali veščine romantične kompetence od samega začetka. To jim bo pomagalo zmanjševati destruktivna vedenja, kot so prepiranje, slaba podpora, sovražnost, kritiziranje in nasilje, ki vodijo do nezdravih odnosov ter ustvarjali konstruktivna vedenja, kot so intimnost, varnost, spoštovanje, dobra komunikacija in občutek cenjenosti, ki so koristna za vse njihove odnose.
VIRI
· Spletno predavanje »Veščine za zdravo romantično razmerje«
· Davilla, J. idr. (2017). Romantična kompetenca, zdravo delovanje odnosov in dobro počutje pri mladih odraslih.
