Konflikti nastanejo, ko sta dva posameznika odvisna drug od drugega pri doseganju svojih ciljev. Njuna soodvisnost drugemu onemogoča dosego lastnih želja. Če to prenesemo v prakso zgleda nekako tako, kot smo opisali v zgornjem primeru. A konflikti niso zgolj različne želje in cilje temveč so dinamični proces med enim ali več posamezniki in so sestavljeni iz petih stopenj (Pondy, 1967):
Latentni konflikt (obstaja, a prikrito; želiš na zabavo a veš, da med tednom ne smeš hoditi ven)
Zaznani konflikt (mama te sprašuje, če si končal z učenjem in domačo nalogo)
Občuteni konflikt (vprašaš, če greš lahko na zabavo, oče je takoj jezen)
Manifestirani konflikt (začnete se prepirati, ti dokazuješ, da si opravil vse delo in si zaslužiš, starša sprašujeta, kako lahko sploh pomisliš na izhod med tednom)
Posledice konflikta (po prepiru greš v sobo, nekaj ur ne govorite, naslednjič si ne upaš sploh vprašati za dovoljenje za izhod, odločiš se, da te starša nikoli ne bosta razumela)
Kako razrešimo konflikt, da bosta zadovoljni obe strani?
Vloga konfliktov je dvojna. Po eni strani lahko uničijo dinamiko odnosov in povzročijo razhod, po drugi strani pa so lahko koristni, saj nam pomagajo pri mobilizaciji in iskanju dodatnih argumentov, ki podprejo naše argumente. Teorija dvojne skrbi govori namesto o razreševanju konfliktov govori o njihovem upravljanju. Pri upravljanju konfliktov kot funkcije skrbi zase in skrbi za druge pa predpostavlja pet strategij reševanja konfliktov, ki so poimenovane tudi po živalih: želva, medved, morski pes, lisica in sova:
Želve se v konfliktih situacijah rade skrijejo oziroma se PODREDIJO želi in cilju drugega. Lastno moč in pomembnost, kot tudi moč drugega ocenjujejo za nizko.
Morski psi naredijo vse za dober rezultat. Svojo moč ocenjujejo za visoko, prav tako svojo pomembnost, druge v teh veščinah ocenjujejo slabe, oziroma so pripravljeni z njimi TEKMOVATI, da dokažejo, da so boljši. Važen jim je rezultat, ne glede na to, kako bo le-ta vplival na odnose z drugo osebo.
Medved se v preveliki meri fokusira na odnos in se zato konfliktom pogosto IZOGIBA. Pomembnejše ocenjuje moč in pomembnost cilja drugega in se preden bi lahko sploh prišlo do konflikta raje umakne.
Lisice znajo sprejemati KOMPROMISE. Zavedajo se, da ne bodo v polnosti dosegle svojega cilja, a raje dosežejo delni cilj, kot da ostanejo brez »cele kokoši«. Tako svojo moč, kot moč nasprotnika ocenjujejo za enakovredno, zato se jim tekmovanje ne zdi smiselno, kompromis in enakopravna delitev pa.
SODELOVANJE pa rade uporabljajo sove. Znajo si vzeti čas za pogovor, poslušanje argumentov nasprotne strani, nato pa s poglobljeno analizo vedno pridejo ne samo do najboljšega rezultata zanje, pač pa tudi do najboljšega odnosa z drugo osebo v konfliktu. Pridejo tako rekoč do oba zmagava (angl. win-win) rešitve.
Izbira prave medote razreševanja konfliktov...
Izbira prave tehnike je odvisna od določene situacije. Če je težava manjša in nima trajnih posledic, je včasih popolnoma sprejemljivo, da sprejmemo drugo stran in se rahlo podredimo. Na primer: s prijateljem gremo na sprehod, pri čemer je naš glavni cilj, da smo na soncu. Želja prijatelja pa je, da se napotitia točno proti določeni situaciji. Tudi, če ne gresta v smer, ki smo si jo zamislili sami, sprejem njegovega predlog nima trajnih negativnih posledic za nas, zato ustrežemo prijateljevi želji. Če pa je dilema resna in lahko škodi naših odnosom, pa je smiselno ustrezno izbrati ustrezno strategijo razreševanje konflikta bolj samozavestno. Pri izbiri strategije pa je potrebno upoštevati več dejavnikov:
Kako pomembne so naše želje?
Kakšen bo vpliv an nas (in druge) , če naše želje ne bodo izpolnjene?
Kakšne bodo posledice, če se odločimo biti bolj odločni?
Ali obstaja skupna oziroma sodelovalna rešitev?
Kako pa vi rešujete svoje konflikte?
VIRI:
Bohinec Gornjak, A. (2013). Reševanje konfliktnih situacij v učnih in svetovalnih situacijah odraslih udeležencev.
Pondy, L. R. (1967). Organizational Conflict: Concepts and Models.
Zupančič, P. (2019). Učinkovito reševanje konfliktnih situacij.
